Dragi pirniški otroci, spoštovani starši,
prvi šolski dan novega šolskega leta je pred vrati. Verjamem, da ste se v teh dneh veliko pogovarjali tudi o tem, kako priti najbolj varno v šolo in iz nje.
PEŠCI hodimo po pločniku (dva koraka stran od robnika). Če ni pločnika, hodimo ob levem robu ceste. Po levi strani hodimo zato, da prej opazimo avtomobile in druga vozila.
KAKO VARNO PREČKAM CESTO? Pred prehodom za pešce se vedno ustavim na robu pločnika oz. en korak od vozišča. Pred prehodom za pešce vedno pogledam LEVO-DESNO-LEVO. Če je semafor za pešce, prečkam pri zeleni luči. Pred prehodom brez semaforja dvignem roko in voznika pogledam in se prepričam, da me je opazil. Vedno prečkam vozišče na najbolj preglednem in najožjem delu.
Kljub obstoječim pravilom o varni poti v šolo, smo opazili, da kar nekaj šolarjev in tudi staršev uporablja bližnjico, ki poteka preko zasebnega zemljišča oz. čez delovno področje Mizarstva Meznarič d.o.o.. Lastnik podjetja je z opozorilno tablo označil, da je uporaba te poti PREPOVEDANA!
Glavne skrbi v zvezi s to situacijo so sledeče:
- VARNOST OTROK: zemljišče nikakor ni primerno za prečkanje zaradi prisotnosti številnih tovornih vozil, viličarjev in osebnih vozil, ki se dnevno gibljejo po njem. To predstavlja resno nevarnost za šolarje, saj obstaja tveganje za prometne nesreče in druge nevarnosti.
- ZASEBNOST: poleg varnostnih pomislekov je prav, da se vsi zavedamo, da res ni kulturno, da se hodi čez zasebna zemljišča.
Varna pot v šolo je v tem delu Zg. Pirnič le po pločniku, ki od glavne ceste proti šoli v celoti poteka po desni strani cestišča.
Šolarji se v šolo lahko pripeljejo s kolesom ali njihovi starosti primernim skirojem. Uporaba zaščitne čelade je nujna, pri vožnji s skirojem tudi ščitniki ne bodo odveč. Ob šoli je kolesarnica in tudi skirojnica, za zaklepanje svojega prevoznega sredstva morate poskrbeti sami.
V želji, da bo šolsko leto, ki prihaja, potekalo tudi na poti v šolo in iz nje brez težav in nesreč, vsem šolarkam in šolarjem kličem: “Dobrodošli ponovno v šolskih klopeh!”
Damijana Božič – Močnik, ravnateljica
