5. marec 2018 –
Učitelji sporočajo staršem, da so učenci srečno prispeli na Soriško planino.
7. marec –
Za nami sta že uvodna dva dneva v zimski šoli v naravi na Soriški planini. Resnično zimski, saj nas je že pričakalo več kot tri metra snega, preko ponedeljka in torka pa je zapadlo še kar nekaj dodatnih centimetrov za prave zimske užitke na snegu.
Smučamo, nekateri prvič, drugi stotič, a vsi napredujemo z vožnje v vožnje in spodbujamo drug drugega. Nekateri so se prvič peljali na ‘krogcih’ in pogumno. Lahko rečemo, da se nam tudi klanec na smučišču zdaj zdi že nekoliko manj strm.
Ozki, široki hodnik, kolena naprej, telo v smer zavoja… vse to poslušamo in utrjujemo znanje, poleg smučanja pa smo se že preizkusili tudi v teku na smučeh in gradnji iglujev. Naši se sicer ne morejo primerjati s tistimi od eskimov, a ob druženju smo tudi mi skopali luknjo, v katero bi se lahko stisnilo kar nekaj sošolcev in sošolk.
Pohod na Drauh je na žalost zaradi velike količine novozapadlega snega odpadel, smo pa zato bolj zavzeto spremljali barometre in termometre, tako da tu na Soriški planini ne počivamo. Uživamo pa zelo.
Sreda, 7. marec
Tretji dan šole v naravi smo na smučkah rezali smučino in meglo. Skozi celotno dopoldansko in nato popoldansko smučanje smo tokrat doživeli čisto celotni vremenski spekter, od čistega sončka z izjemnim pogledom na okoliške hribe do oblakov, snega in ledenega dežja. Ter goste megle, skozi katero se na trenutke ni videlo niti 20 metrov. Tudi zato smo odpeljali kakšno vožnjo manj, pripetil pa se nam je kakšen padec več . A vsi smo zdravi in živi.
Smo pa zato v duhu 8. marca za naše mamice pripravili presenečenje, ki ga prejmejo ob petkovem prihodu domov. Učitelji so za nas pripravili tudi kviz, a rezultati bodo do četrtkovega zaključnega večera ostali skrivnost.
Tako kot tudi časi nočnega slaloma, ki smo ga odpeljali po večerji. Vožnja med laternami je bilo edinstveno doživetje. A vijuganja med lučkami v temi je bilo le ogrevanje v četrtkov veleslalom, ki ga že komaj čakamo.
Četrtek, 8. marec
Predzadnji dan šole v naravi nam je prinesel najlepše vreme. Sonček brez oblakov nas je kar pognal na sneg, kjer nas je tokrat čakal naporen dan. Dopoldan smo uživali v popolnih smučarskih pogojih in izjemnih smučinah, ki smo jih tako rekoč čakali cel teden. Saj smo brez težav presmučali čez prve tri dni šole v naravi, a sonček nam je vlil nove moči.
Ki smo jo še kako rabili, saj se je kosilu začelo za res. Najprej je sledilo tekmovanje v veleslalomu. Prvo ogled proge, nato pa napeto čakanje na štartu, da smo prišli na vrsto. Pognali smo se po smučini mimo vratc in dali vsi vse od sebe. Učitelji so nas pustili v nevednosti, kdo so bili najhitrejši, saj je končna podelitev sledila zvečer.
To pa še ni bil konec tekmovalnega dne. Po smučanju smo si nadeli še tekaške smuči in se drug za drugim v minutnem intervalu spopadli še s tekaško smučino. Dobesedno spopadli, saj so za progo potrebovali več kot 12 minut, nekateri tudi krepko več kot 15.
A splačalo se je. Podelitev najhitrejšim in sladke nagrade so odtehtale boj s smučkami in smučino. Učitelji so ob najhitrejših smučarjih in smučarkah ter najbolj vztrajnih tekačih oziroma tekačicah na smučeh podelili (sladke) nagrade še za najboljše v nočnem slalomu, najbolje pospravljene sobe ter najuspešnejše skupine v kvizu.
Vas zanima, kako smo se odrezali? Vsi rezultati bodo viseli prihodnji teden v petem razredu.
Adijo, podajamo se še na zadnje, petkovo smučarsko dopoldne.
